Zanimiv pripetljaj na letališču z njihovim border control.
Po pregledu ročne prtljage in osebnem pregledu, sva pobrala še ruzake in odšla na border control, kjer pa so naju oba poslali na detaljni pregled prtljage. V glavi sem imel samo eno - adijo salame in vse ostalo kar sva prinesla za Metko in Staneta. film se je odvrtel izredno hitro ... nato pa .. Hugo povleče z ruzaka manjši nahrbtnik z fotocelicami za polnjenje telefona na sončno energijo ... vsi cariniki in carinice so se ukvarjali samo še s tem, se čudili kot picek glisti in jih najina ostala prtljaga sploh ni več zanimala - hvala bogu - salame so ostale z nama in jih ti kurci ne bojo čikal.
Metka, Stane in Kiko so naju pričakali na letališču. In seveda prvi pir ...
To da je letališče od centra Caracasa oddaljeno cca 80 km in se za to pot lahko porabi tudi po več ur nama je kmalu postalo jasno zakaj - kolone.
In prvi pogledi na Caracas in njihove barakarske naselbine - ni kej mojstri gradnje ...
Bolj ko smo se vozili po centru bolj nama je bilo jasno da je Caracas res nevarno mesto .. tudi zgodbe ki sta jih pripovedovala Metka in Stane so bile opominjajoče, da je treba biti previden. Ko smo se pripeljali pred hišo pa je 4 metre visoka ograja okrog in okrog dovolj zgovorna, da je zadeva resna. Soseska v kateri živijo pa je povrh vsega še varovana z varnostniki ... hudo.
Z Metko sva pripravila večerjo ker sem bil sestradan ... ne vem zakaj, ker na avionu je bilo sicer hrane dovolj (le vina nama niso dal kur...e francoske).
No pa nazdravje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar